MEŠANJE BARV
Barve se mešajo med seboj aditivno ali subtraktivno.
Pri aditivni metodi nastanejo različne slikovne barve z mešanjem svetlobnih barv. Prekrivanje zelene in rdeče svetlobe daje npr. rumeno barvo. Kjer se prekrivajo žarki vseh treh osnovnih barv, torej rdeče, zelene in modre, zazna oko to mešanico kot belo.
Subtraktivni barvni posnetek jemlje iz bele svetlobe, tako, da pridejo do izraza samo preostali deli. Kjer pokrivata po dva od njih vir bele svetlobe, prepuščajo rdečo, zeleno ali modro. Če se prekrivajo vsi trije filtri, izginejo vse barve - tako nastane črna.
Pri našem eksperimentu smo barve mešali aditivno.
ADITIVNO MEŠANJE BARV
Osnova aditivnega mešanja barv je črna – brezbarvje, končni vtis pa je bela barva.
Če zadene istočasno na isto mesto na mrežnici očesa svetloba različnih valovnih dolžin v očesu nastane enoten barvni vtis bele barve – aditivno mešanje barv.
Primarne barve: Nastanejo kot posledica primarnih – monokromatskih barvnih dražljajev. To so posamezne valovne dolžine, pri katerih so fotoreceptorji v očesu najbolj občutljivi, z njihovim mešanjem pa lahko sestavimo barvne dražljaje (posledično valence), ki ustrezajo vsem spektralnim barvam. Pogoj pri izbiri primarnih monokromatskih svetlob: z dvema ne smemo dobiti barvne valence tretje.
Bela barva nastane pri sekanju vseh treh primarnih dražljajev (zelena, modra in rdeča), pri delnem prekrivanju pa nastanejo nove barve – barvne valence iz enakih delov.
Modra + zelena = ciano-modra
Rdeča + modra = škrlatna
Zelena + rdeča = rumena
Sekundarne barve: V kolikor na zaslon projiciramo namesto primarnih sekundarne barve dražljaje dobimo zopet v sredičšu belo barvo. Na mestih delnega prekrivanja sekundarnih valenc pa primarne barvne valence.
Večino vidnih barv lahko opišemo s kombinacijo rdeče, zelene in modre svetlobe. Vsaka od tako imenovanih primarnih barv predstavlja tretjino vidnega spektra. Z združitvijo vseh treh barv naenkrat dobimo vtis bele barve.
Aditivni barvni model se v glanem uprablja pri videotehnologiji. Slike na računalniških monitorjih in TV ekranih nastajajo na podlagi RGB (rdeča, zelena, modra) izvora. Pri optičnih čitalcih se slike ločijo na rdeč, zelen in moder barvni izvleček.
Ciano-modra + škrlatna = modra
Škrlatna + rumena = rdeča
Rumena + ciano-modra = zelena
FILTRI:
Optični filter je naprava, ki izbirno ločuje posamezne valovne dolžine barv, tako da absorbira preostale. Filtri se uporabljajo v fotografiji, optičnih inštrumentih, osvetljevanju ipd.
Absorbcijski filtri so ponavadi narejeni iz stekla z dodatki organskih in anorganskih snovi, ki absorbirajo nekatere valovne dolžine in prepuščajo ostale. Te komponente lahko dodamo umetni masi, tako da dobimo plastične filtre, ki so lažji in cenejši od steklenih filtrov.
Monokromatski filtri prepuščajo samo svetlobo iz ozkega pasu barvnega spektra (posamezne barve).
Slika: nekaj barvnih filtrov.